Ob obisku fašističnega voditelja Benita Mussolinija v Posočju 20. septembra 1938 so tigrovci pripravili atentat nanj. Ko naj bi Ducejeva limuzina privozila v Kobarid, bi moral k njej pristopiti Franz Kavs, aktivirati bombo, ki naj bi jo imel okrog pasu, in se razstreliti skupaj z diktatorjem. Do tega ni prišlo, neizvedeni atentat pa ostaja ena večjih skrivnosti sodobne slovenske zgodovine, pa tudi, kar je še manj razumljivo, eden manj znanih dogodkov. V drami Upor obsojenih Dušan Jelinčič liteararno prikaže prvi antifašistični upor v Evropi, ki ga načrtuje organizacija TIGR. Zakaj se je Kavs, eden od 'kolektivnih problematičnih junakov' te drame, premisli? Ni hotel žrtvovati nedolžnih otrok na osredjem trgu v Kobaridu, mu je bilo nenadoma žal svojega življenja, je bilo odločilno dejstvo to, da je njegova mačeha zadnji trenutek odkrila nakano ali je v načrt celo posegla angleška varnostna služba, ki je atentat odsvetovala? Resnica bo po vsej verjetnosti ostala skrivnost. V Uporu obsojenih Jelinčič neizprosno odkrito grebe po duši vodilnih tigrovcev in analizira etični, filozofski in ne nazadnje njihov narodnostni in psihološki utrip. Literatura se z veliko težavo prebija do TIGR-a, njegovega delovanja in globljih nagibov, počasi pa le prihaja na dan in v zavest ljudi, da so tigrovci s svojim uporom ustvarili naravnost homersko epopejo slovenskega naroda.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vašega brskanja in zbiranje informacij o uporabi spletnega mesta. Z nadaljevanjem brskanja se strinjate z uporabo piškotkov.
Več